Lista kolesarjev in pešcev

Za povezana mesta

Nakupovalnih centrov je že zdaj preveč!

Nakupovalnih centrov je že zdaj preveč

Nakupovalnih centrov je že zdaj preveč

V zadnjih desetih letih smo po vsej Sloveniji zgradili ogromno novih nakupovalnih centrov. Maribor pri tem ni izjema. V slovenskem merilu ima največ nakupovalnih površin glede na površino občine. In sedaj se je na seji mestnega sveta pojavila še sprememba prostorskega akta, ki bi na zemljišču za Europarkom postavil še eno trgovino. V Listi kolesarjev in pešcev smo na ta problem opozarjali že v okviru odbora za prostor, prav tako pa na seji mestnega sveta v prvi obravnavi.

Mestni svetnik in predsednik Liste kolesarjev in pešcev Josip Rotar, meni, da je prostorski odlok celostni vpliv na okolje podcenil in minimiziral. Nikjer se ne omenja vpliva, ki ga imajo nakupovalni centri na prometne tokove, saj je namreč znano, da ravno takšni centri vplivajo na generiranje še več potovanj z avtomobili.

Tako smo v razpravi opozorili na to, da je vpliv nakupovalnega centra na prometne tokove povsem podcenjen oz. minimaliziran. Prav tako pa je Sektor za urejanje prostora, ki ne opravlja vloge zaradi katere je sploh ustanovljen: “Ta po našem mnenju ne opravlja funkcije dolgoročnega načrtovanja prostorskega razvoja mesta in mestnih prostorov, ampak je namenjen zgolj servisiranju raznoraznih investitorjev, ki se na občini pojavijo zaradi priprave ustreznih prostorskih aktov.”

Govor Tjaše Gojkovič v razpravi:

Kolegice in kolegi,

odločitve o posegih v prostor najbolj neposredno vplivajo na to, kako bo mesto izgledalo, kje bo kaj stalo, kam se bomo vozili in kako se bomo počutili. Posledice teh odločitev so dolgoročne, trajajo najmanj toliko kot same hiše. Zato me čudi, da o tem (skoraj) nihče od vas ne razpravlja.

Namreč odlok, ki ga sprejemamo, se dotika območja, ki ima v našem mestu verjetno največji razvojni potencial. Potencial, ki ga na najslabši možen način uničujemo že od izgradnje Europarka dalje.

Celotno območje med Titovo, Pobreško in Nasipno ulico, si zasluži vizijo naprednega urbanega središča, v katerem naj svoj prostor poleg trgovine, najdejo predvsem visoko tehnološka in storitvena podjetja, start-upi, kongresna dejavnost in javni programi. Območje bi morale povezovati obširne zelene površine in kvalitetne bivalne enote za mlade družine ter visoko kvalificirane kadre, ki bi tukaj iskali svoje poklicne priložnosti. Predstavljajte si ljubljanski tehnološki park, mu dodajte zelene površine in stanovanja, nato pa vse skupaj prestavite na petkrat boljšo lokacijo v neposredni bližini centra mesta. To je to, kar imamo okrog Europarka, pa očitno nočemo ne videti ne slišati – dokler ne bo prepozno. To je hkrati tudi vizija, ki nam jo je v okviru programa URBACT III, pred dvema letoma predstavil občinski Sektor za urejanje prostora, skupaj z Univerzo. Pobudo, da naj se omenjeni projekt predstavi mestnim svetnikom, je v mesecu februarju tega leta podala celo tudi podžupanja iz vrst SD-ja, medtem ko se je projektna pisarna zavezala, da bo predstavitev projekta izvedla na eni izmed naslednjih mestnih sej.

Sedaj pa občina govori o razvojnem preboju, svoje lastne vizije na desnem bregu pa s tem odlokom v resnici spušča na stopnjo najbolj banalne, diskontne trgovine z odprtim parkiriščem. V korist špekulativnega investitorja, ki je to zemljišče pod ceno kupil z izključnim namenom hitrega zaslužka. In v škodo vseh prebivalcev Maribora, ki so nas izvolili in ki jih bomo očitno prikrajšali za boljšo prihodnost desnega brega reke.

Več kot očitno je, da mesto in njegovi upravljalci ne znajo braniti javnega interesa, ki ga v primeru izgradnje diskontne trgovine na tej lokaciji ni. Kar se bo s tem odlokom doseglo je izguba prostora, ki bi ga morali izkoristiti bolje. Na način, s katerim prispevamo k razvoju mestnega jedra, ne pa da sedaj ustvarjamo povsem nepotrebno povečevanje avtomobilskega prometa, ki bo za seboj potegnilo tudi stroške vzdrževanja infrastrukture. To je naloga mestnega urbanista in mestnega arhitekta, ki očitno tudi v tem mandatu ostaja neizpolnjena.

In nenazadnje čemu je uprava imenovala skrbnika mestnega jedra, t.i. mestnega menedžerja, katerega strokovna naloga je omiliti vplive nakupovalnih središč na ekonomski razvoj mestnega središča. V Listi kolesarjev in pešcev si namreč ne znamo prestavljati delo nekoga, ki se naj aktivno ukvarja z oživljanjem mestnega središča, hkrati pa mu mestni odločevalci ob samo mestno središče postavljamo avtocestne diskonte. Poskusimo razumeti mesto tako, kot ga razumejo naprednejše občine.

V Listi kolesarjev in pešcev ne podpiramo investitorskega urbanizma, ki razkraja razvojne potenciale našega mesta in stopnjuje negativna prometna gibanja. Razočarani smo, da moramo o tem odloku sploh odločati, župan bi ga moral umakniti že ob prvem branju. Glasovali bomo proti, ker smo ZA razvojni preboj, kot smo se zavezali v koalicijski pogodbi.