Občina naj aktivno spodbuja trajnostno mobilnost

 

V okviru 3. redne seje mestnega sveta v Mariboru, ki je bila na sporedu 11. marca smo zopet aktivno sodelovali pri točki podajanja vprašanj in pobud. Tokrat smo se osredotočili na pobude iz področja trajnostne mobilnosti, predvsem aktivne promocije in spodbujanja, kot tudi sistemskih pristopov.

 

Josip Rotar: “Če želimo povečati kvaliteto bivanja v mestu Maribor, če želimo aktivno prispevati k zmanjšanju hrupa, prašnih delcev, škodljivih emisij in nenazadnje tudi k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, je potrebno ne samo investirati v boljšo infrastrukturo za kolesarje in pešce, temveč izvajati aktivne ukrepe za spodbujanje, informiranje in osveščanje.”

 

Vprašanje?

Zanima me koliko prihodkov dobi mestna občina oz. javna podjetja iz naslova oglaševanja na javnih površinah. Poleg reklamnih panojev me zanima tudi znesek prihodkov za oglaševanje na avtobusih mestnega prometa.

Pobuda:

Podajamo pobudo za zagotovitev sredstev za izvajanje mehkih ukrepov na področju spodbujanja trajnostne oz. aktivne mobilnosti, zlasti hoje in kolesarjenja v mestu Maribor. Potrebno bi bilo izdelati akcijski načrt, ki bi spodbujal hojo in kolesarjenje v dveh izbranih ciljnih skupinah, prvo predstavljajo javni uslužbenci, drugo pa skupina otrok in mladine, ki obiskujejo vrtce, osnovne in srednje šole ter fakultete. Če želimo povečati kvaliteto bivanja v mestu Maribor, če želimo aktivno prispevati k zmanjšanju hrupa, prašnih delcev, škodljivih emisij in nenazadnje tudi k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, je potrebno ne samo investirati v boljšo infrastrukturo za kolesarje in pešce, temveč izvajati aktivne ukrepe za spodbujanje, informiranje in osveščanje. Kot navajajo številni viri se z naborom mehkih ukrepov lahko zagotovi učinkovito povišanje deleža kolesarjev in pešcev v kratkem časovnem obdobju.

 

Tjaša Gojkovič: “Glede na to, da ima Mestna občina Maribor sprejeto celostno prometno strategijo, me zanima ali je mestna uprava sproti izvajala evalvacijo izvedenih ukrepov v akcijskem načrtu in na kak način je to počela.”

Vprašanje?

Mestni svet je leta 2015 sprejel celostno prometno strategijo za Maribor, kjer je določena vizija, cilji, ukrepi in akcijski načrt za urejanje prometa ter spodbujanja trajnostne mobilnosti. Glede na to, da ima Mestna občina Maribor sprejeto celostno prometno strategijo, me zanima ali je mestna uprava sproti izvajala evalvacijo izvedenih ukrepov v akcijskem načrtu in na kak način je to počela. Prav tako me zanima, kdaj je v načrtu nadgradnja celostne prometne strategije, ki bo posodobila dokument v skladu s smernicami za pripravo celostnih prometnih strategij, ki jih je pripravilo Ministrstvo za infrastrukturo RS.

Pobuda:

Podajamo pobudo za izdelavo in sprejetje načrta označevanja kolesarskih in peš poti v mestu Maribor po vzoru nekaterih evropskih mest, kjer imajo postavljene table oz. manjše smerokaze, ki kolesarjem in tudi pešcem posredujejo informacije o razdaljah do lokalno pomembnih točk v mestu in označujejo glavne kolesarske / peš poti skozi mesto. Pobuda je enakovredna predlogu oznak kolesarskih in peš poti kot jih trenutno načrtuje Mestna Občina Ljubljana.

Označitev poti bo vzpostavila učinkovito informiranje za kolesarje in pešce ter zagotovila pregleden sistem usmerjanja tako za prebivalce mesta kot tudi za obiskovalce (turistom bo predstavila zanimive destinacije). Usklajena pa tudi bo s turističnim in kolesarskim zemljevidom mesta.

V prostoru bodo prepoznane glavne prometne poti za pešce in kolesarje v skladu s potrjenim dokumentom ureditve mestne kolesarske infrastrukture (DIIP – Ureditev kolesarske infrastrukture med MČ in KS (GMS-528)). Za namene ureditve označevanja naj se pripravi (oz. dopolni obstoječ) odlok o označevanju in signalizaciji na območju Mestne občine Maribor ter se izdela načrt osrednjih kolesarskih in pešpoti.

 

Željko Milovanović: “Kdaj bo Mestna občina Maribor preuredila semaforski sistem, da bo ta bolj prijazen do uporabnikov, ki hodijo peš ali se vozijo s kolesi?”

Vprašanje?

Ker z odgovorom na vprašanje na 2. redni seji Mestnega sveta Mestne občine Maribor (vprašanje št. 10) nisem v celoti zadovoljen, ga postavljam ponovno: Kdaj bo Mestna občina Maribor preuredila semaforski sistem, da bo ta bolj prijazen do uporabnikov, ki hodijo peš ali se vozijo s kolesi? V odgovoru namreč Urad za komunalo, promet in prostor MOM zapiše, da “Obnavljanje semaforskega sistema poteka glede na potrebe in zagotovljena finančna sredstva.”, sklicuje pa se tudi na zakonitost trenutne ureditve.

Ali pristojni Urad v zadnjih 2 desetletjih še ni zaznal, da obstoječ semaforski sistem na večjih prehodih za pešce po nepotrebnem izvaja nepotreben psihološki pritisk na pešce, ki prečkajo prehod? Ali je možno, da Urad poišče rešitve, ki ne bodo zadostovale zgolj minimumom zakonitosti ampak tudi minimumom prijazne uporabniške izkušnje? Ali je torej na primeru prehodov za pešce možno podaljšati zelene intervale za pešce, tako da se ne bo prižgala rdeča luč, ko bodo pešci šele na polovici poti čez cesto?

Prosim za celovit odgovor v duhu iskanja občanom prijaznih rešitev.

Pobuda:

Podajam pobudo, da Mestna občina Maribor izvede monitoring prometa v času zaprtja Ljubljanske ceste, ko poteka izgradnja podvoza pod železniško progo, saj je postalo očitno, da Ljubljanska cesta ne predstavlja ključne mestne prometnice za motoriziran promet, hkrati pa predstavlja pomembno peš in kolesarsko vpadnico.

Cilja monitoringa naj bosta vsaj dva, in sicer:

1. ovrednotiti nujnost individualnega avtomobilskega prometa na Starem mostu in

2. še pomembneje, preučiti možnost prometne preureditve Trga revolucije v območje namenjeno javnemu potniškemu prometu (JPP), pešcem in kolesarjem oz. v mestni trg, ki bo lahko v prihodnosti povezal levi in desni breg Drave.

Trenutna podoba Trga revolucije ne odraža njegovega pomena za mesto, saj bi lahko služil kot centralna vstopna točka v staro mestno jedro. Tudi kot alternativa mnogo dražjim in zahtevnejšim posegom v Glavni trg in druge točke mesta, ki so spomeniško varovane.

Analize monitoringa bodo po našem mnenju potrdile možnost zapiranja Starega mosta za osebni avtomobilski promet, kar bi rešilo trenutno preozke peš in kolesarske poti preko mosta, visoke in nevarne robnike, ter za otroke kolesarje neprimerno križanje pri dostopanju na kolesarske steze na mostu. Preoblikovanje prometa na Starem mostu bi zaradi manjše obremenitve hkrati pomenilo prihranek pri strošku njegove celovite prenove, ki se neizbežno bliža.

Tako cilji kot kasneje rezultati monitoringa naj se javno objavijo.

Občina naj aktivno spodbuja trajnostno mobilnost

You May Also Like