Lista kolesarjev in pešcev

Za povezana mesta

Smrtno nevarno križišče Tivolske in Dunajske

Foto: Združenje kolesarjev / Tomaž Mihelič

Foto: Združenje kolesarjev / Tomaž Mihelič

V prestolnici so pred kratkim na novo uredili eno najbolj pretočnih in prometnih križišč, križišče Dunajske in Tivolske ceste. Gre za še en primer, ko bi se morala Ljubljana kot mesto, ki naj bi bilo kolesarjem prijazno, še veliko naučiti.

Pri Mestni občini Ljubljana (MOL) se radi pohvalijo, da ima Ljubljana dobro urejeno kolesarsko infrastrukturo in da se vedno bolj trudijo pri izboljšavah in novih ureditvah. Delno je to res, a zadnje čase kaže, da so začeli na kolesarje pozabljati.

V nepravem času, saj bo ravno prihodnje leto Ljubljana gostila konferenco Velo-city, letno svetovno srečanje Evropske kolesarske zveze. “Ljubljana je kolesarsko mesto in ponosni smo, da je mednarodna strokovna javnost prepoznala naš napredek na tem področju,” so ob tem sporočili z MOL. A eno najbolj pretočnih križišč, ki je pred kratkim doživelo prenovo, ne govori temu v prid.

Ljubljanski kolesarji so zato s kolesarko parado opozorili na neprimerno ureditev križišča Dunajske in Tivolske ceste. Kot je dejala predsednica Ljubljanske kolesarske mreže Lea Rikato Ružič, je namen nove ureditve izključno povečevanje pretočnosti motornega prometa, za varnost kolesarjev in pešcev pa ni poskrbel nihče. Kot je izpostavila, so vsi mimobežni pasovi oziroma pasovi za prosto zavijanje v desno neugodni, še posebej nevarni pa so dvojni.

Ob tem je naštela več razlogov:

  1. “Bypass predstavlja dodatno konfliktno točko z vozili (v primeru dvojnega obvoda celo dodatni dve) in večje hitrosti zavijanja vozil kot pri navadnem semaforiziranem zavijalnem pasu (še posebej, če ni grbine),
  2. dvojni bypass ima dodatno slabšo preglednost v primerjavi z enojnim, saj lahko vozniki na levem pasu zaradi vozil na desnem popolnoma spregledajo pešca ali kolesarja (to se zgodi že, če so avtomobili, kaj šele, če je na prvem pasu npr. tovorno vozilo ali avtobus),
  3. zmanjšana direktnost vodenja kolesarjev (tj. pod pravim kotom),
  4. izguba primerno velikega prostora za kolesarje v križišču,
  5. povečana razdalja prečkanja za pešce.”

Ob tem je še izpostavila, da je ukrep v nasprotju s Celostno prometno strategijo (CPS) MOL, ki določa: “Boljše pogoje in večjo pretočnost v križiščih za motorni promet bo Ljubljana zagotavljala na način, ki ne bo negativno vplival na varnost, udobje ali na hitrost potovanja s trajnostnimi prevoznimi sredstvi,” hkrati pa je tudi v nasprotju z Navodili za načrtovanje prometnih ureditev v MOL, kjer je določeno, da se “načrtuje semaforizirane zavijalne pasove brez vmesnega trikotnega otoka”, pa še v nasprotju s primeri dobrih praks, prikazanih v Smernicah za umeščanje kolesarskih površin v urbanih območjih.

V Ljubljanski kolesarski mreži si po njenih besedah želijo običajno urejeno semaforizirano križišče s prečkanjem ceste v eni fazi. “Kako to rešiti tehnično, je na strani prometnih inženirjev in občine. Vemo, da je ta možnost bila v prometni študiji, a je bila zaradi slabše prometne pretočnosti zavrnjena,” je povedala.

“Nočemo biti obravnavani kot drugorazredni prometni udeleženci. Naš čas je enakovreden času voznikov motornih vozil,” je še dodala. Dogodek je potekal v sklopu evropskega tedna mobilnosti, ki lokalne skupnosti spodbuja k uvedbi in promociji trajnostnih prometnih ukrepov.

Prav tako se je zanimiva debata razvila v FB skupini Združenje kolesarjev

https://www.facebook.com/groups/1418429955128110/permalink/2132265443744554/

Na problematiko je pristojne opozoril tudi ljubljanski mestni svetnik Liste kolesarjev in pešcev, Janez Stariha.