V Listi kolesarjev in pešcev opozarjamo, da so površine za pešce in kolesarje v Mariboru tudi več kot teden dni po sneženju na številnih mestih še vedno poledenele in nevarne. Ledeni pločniki, peš cona in kolesarske poti predstavljajo resno tveganje za varnost, kar potrjujejo tudi podatki o povečanem številu poškodb zaradi padcev. Pri tem ne gre zgolj za vprašanje ažurnosti zimske službe, temveč za širši problem načina, kako mesto sistemsko obravnava pešce in kolesarje v zimskem času.
Opozarjamo na neustrezne prioritete in ukrepe, ki so še vedno močno usmerjeni predvsem v prevoz z avtomobilom. Del ustaljenega protokola zimske službe je, da se pločniki in kolesarske steze uporabljajo kot prostor za odlaganje snega pri pluženju cest, s čimer se ti prostori dodatno zožijo ali spremenijo v nevarne ledene površine. Takšna praksa jasno kaže, da pešci in kolesarji v hierarhiji rabe javnega prostora še vedno niso obravnavani kot enakovredni udeleženci v prometu.
Že leta se soočamo z miselnostjo odločevalcev in izvajalcev, da pozimi pešci in kolesarji nismo pomembni, pogosto povzeto v vprašanju »Kdo pa sploh kolesari pozimi?«. Naše stališče je jasno: trajnostna mobilnost ni sezonski projekt, temveč celoletna zaveza. Mesto uporabljamo vse leto – peš, s kolesom, z vozički itn. Če želimo “Pohorje 365”, še bolj potrebujemo “Maribor 365” – dostopen, varen in uporaben v vseh letnih časih.
Pričakujemo sistemske izboljšave pri načrtovanju in izvajanju zimske službe, ki bodo pešce in kolesarje obravnavale kot prioritetne uporabnike javnega prostora. To ni le vprašanje varnosti, temveč pomemben del razvoja mesta, kakovosti bivanja in verodostojnosti zavez k trajnostni mobilnosti.
