V Vetrinjskem dvoru smo 16. marca 2026 izvedli javno razpravo o načrtovani prenovi Slomškovega trga, enega najpomembnejših javnih prostorov v Mariboru.
V razpravi so sodelovali mestna svetnica Liste kolesarjev in pešcev Tjaša Gojkovič, krajinski arhitekt Robert Gostinčar, Petra Očkerl z Inštituta za politike prostora, občinski urbanist Tomaž Kancler, predsednik Društva arhitektov Andrej Šmid ter podžupan Gregor Reichenberg. Pogovor je povezoval predsednik Liste kolesarjev in pešcev Josip Rotar.
Namen razprave je bil odpreti prostor za strokovni in javni dialog o prihodnosti trga ter o načinu sprejemanja odločitev pri tako pomembnih mestnih projektih. Prenova odpira številna vprašanja – od vloge javnega prostora v mestu do vključevanja prebivalcev in transparentnosti postopkov.
Ena izmed osrednjih tem večera je bila odločitev občine, da za nadaljevanje projekta ni razpisala novega javnega arhitekturnega natečaja. Podžupan Reichenberg je pojasnil, da je občina izhajala iz že obstoječega natečajnega projekta iz devetdesetih let, ki so ga nato prilagodili sodobnim potrebam in zahtevam prostora.
Mestna svetnica Tjaša Gojkovič je ob tem opozorila, da bi morali biti prebivalci in mestni svetniki vključeni že v začetne faze odločanja in da pri tako pomembnih posegih v javni prostor ni dovolj, da je javnost zgolj obveščena o že sprejetih odločitvah. Posebej je izpostavila tudi vprašanje ukinjanja parkirnih mest in potrebo po sočasnem načrtovanju ustreznih nadomestnih rešitev, predvsem garažnih hiš.
Petra Očkerl iz Ipop je poudarila pomen zgodnjega vključevanja javnosti v prostorske projekte, saj to povečuje legitimnost odločitev in zmanjšuje odpor prebivalcev, zlasti kadar gre za spremembe prometnih režimov ali zmanjševanje površin za parkiranje. Po njenem mnenju je pri prenovi pomembno upoštevati tako stroko kot vsakodnevne potrebe ljudi, ki prostor uporabljajo.
Občinski urbanist Tomaž Kancler je predstavil strokovne podlage projekta in pojasnil, da je občina pripravila številne analize, od arborističnih študij do analiz segrevanja prostora. Poudaril je, da ne gre za ustvarjanje novega trga, temveč za prenovo zgodovinskega prostora, ki ima pomembno kulturno in urbanistično vrednost že stoletja. Ob tem je priznal, da bo največji izziv nadomestitev približno 95 parkirnih mest.
Krajinski arhitekt Robert Gostinčar je ocenil, da arhitekturni natečaji sicer predstavljajo kakovosten način pridobivanja rešitev, vendar sami po sebi še ne zagotavljajo najboljšega rezultata. Opozoril je, da bi morali projekt prilagoditi, predvsem zaradi podnebnih sprememb in novih okoljskih zahtev.
Predsednik Društva arhitektov Andrej Šmid je pozdravil organizacijo javne razprave in opozoril, da se je prenova trga v preteklosti že večkrat ustavila zaradi nasprotovanj in pomanjkanja politične odločnosti. Napovedal je tudi, da bodo v društvu preverili stališča članov glede morebitne potrebe po novem natečaju.
Razprave se je udeležilo veliko občanov, ki so v odprti razpravi opozorili na netransparentnost postopkov, na vprašanje ohranjanja odraslih dreves ter na pomen javnega prostora kot skupnega prostora vseh meščank in meščanov. Do zadnjega kotička polna dvorana je jasen znak velikega zanimanja javnosti za prenovo Slomškovega trga. Tudi številne medije je tema pritegnila.
Ob zaključku razprave je podžupan Reichenberg zagotovil, da je občina pripravljena nadaljevati dialog z javnostjo in prisluhniti konstruktivnim predlogom glede nadaljnjega razvoja projekta.
Kljub javnim obljubam občine o odprti razpravi in transparentnem predstavljanju projekta se do danes ni zgodilo še nič. Meščani še vedno nismo dobili priložnosti za resnično sodelovanje pri odločanju o prihodnosti Slomškovega trga.
