Pobuda za hitro železnico med Mariborom in Ljubljano

Državljanska pobuda za hitro železnico
Državljanska pobuda za hitro železnico

 

V začetku tedna so mariborski akademiki zagnali državljansko pobudo 50 minut med Mariborom in Ljubljano, ki od vlade zahteva uvedbo hitrega vlaka med največjima mestoma v državi. Pobuda je odprla pomembno vprašanje centraliziranosti Slovenije in z njo povezan cestnoprometni kolaps, ki Mariborčane, kateri se vsakodnevno vozijo na delo v Ljubljano, postavlja v izrazito podrejen položaj, hkrati pa zavira politično, gospodarsko in kulturno afirmacijo Maribora. Lista kolesarjev in pešcev podpira pobudo in jo je pripravljena razvijati v sodelovanju z akterji na državni in lokalni ravni. Državljansko pobudo podpira tudi Mestna občina Maribor.

Vsebina pobude:

Državljanska pobuda 50 MINUT MED MARIBOROM IN LJUBLJANO

Na Vlado Republike Slovenije se obračamo državljani s stalnim ali začasnim prebivališčem v Mariboru, ki smo poklicno vezani (tudi) na Ljubljano in s tem na potovalno kalvarijo, v kakršno se je spremenilo 133 kilometrov poti med dvema največjima mestoma v državi. Štajerska avtocesta kot del prometnega koridorja med vzhodno in zahodno Evropo je močno obremenjena, zlasti ob daljših praznikih v tujini in v poletnem počitniškem obdobju je zato bistveno otežena tudi povezava med Mariborom in Ljubljano. Avtocesta je ob tem skozi vse leto prepolna tovornih vozil, gradbišče na odseku Šentrupert–Vransko pa bo letos velika ovira kar več mesecev.

Zatečeno stanje torej ni novo, sodu pa je izbila dno in nas spodbudila k odzivu popolna zapora štajerske avtoceste zaradi prometnih nesreč v dveh zaporednih junijskih dneh, ki so jim sledili obsežni večkilometrski zastoji z dodatnimi nesrečami ob dejstvu, da traja potovanje z vlakom med mestoma v najboljšem primeru 2 uri, v najslabšem pa 2 uri in 53 minut z dvema prestopoma.

V centralizirani državi, kakršna je Slovenija, spravlja prometna nepovezanost prebivalce Maribora, ki profesionalno delujemo (tudi) v Ljubljani, v izrazito inferioren položaj, obenem pa zavira politično, gospodarsko in kulturno afirmacijo mesta, saj bistveno zmanjšuje pobudo ljubljanskih akterjev po potovanju in delovanju v Mariboru. A v isti sapi so opisane zamašitve in prekinitve prometnih povezav med glavnim mestom in največjim urbanim središčem severovzhodnega dela države tudi hendikep političnemu, gospodarskemu in kulturnemu razvoju Republike Slovenije, saj država z zgolj enim razvijajočim se urbanim središčem, tj. Ljubljano, ni država za 21. stoletje.

Tudi z vidika varovanja okolja je nujno, da se na relaciji Maribor–Ljubljana domislijo in organizirajo načini hitrega javnega prevoza, zato od Vlade RS zahtevamo takojšnjo vzpostavitev ekspertne skupine, ki bo do konca leta 2019 pripravila akcijski načrt, v skladu s katerim bo mogoče 133-kilometrsko pot med Ljubljano in Mariborom prepotovati v 50 minutah. Od političnih akterjev na nacionalni in lokalni ravni pričakujemo, da bodo pripravljeni načrt v najkrajšem možnem času udejanili.

dr. Mateja Ratej, dr. Jure Gašparič, dr. Maja Godina Golija, dr. Janja Hojnik, dr. Peter Simonič, dr. Cirila Toplak, dr. Benjamin Lesjak, dr. Kristina Toplak, dr. Karolina Babič, dr. Bojan Musil, dr. Kaja Pogačar, dr. Nenad Čuš Babič, dr. Katja Košir, dr. Aleksandra Berberih Slana, dr. Miran Pustoslemšek, dr. Ninna Kozorog, dr. Rudi Klanjšek, dr. Matjaž Gregorič, dr. Dragan Potočnik

Medijske objave o pobudi:

https://www.dnevnik.si/1042888886/slovenija/drzavljanska-pobuda-za-hitri-vlak-mariborljubljana

https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/maribor/dolgotrajna-pot-med-dvema-najvecjima-mestoma-v-drzavi/491455