Kolikokrat bomo še pritisnili tipko na semaforju

Na 36. redni seji Mestnega sveta Mestne občine Maribor, ki je potekala 18. junija 2026, smo podali pobudo za pridobitev podatkov o delovanju semaforjev na območju mesta.

Pobuda izhaja iz preprostega vprašanja, ki si ga zastavlja marsikateri pešec ali kolesar: zakaj moramo za prečkanje ceste pogosto pritisniti gumb in čakati na zeleno luč, medtem ko imajo motorna vozila na številnih križiščih prednostni oziroma samodejni prehod?

Tipke na semaforjih

Od Javnega podjetja Nigrad d.o.o. smo zahtevali podatke za maj 2026 za vsa semaforizirana križišča v Mestni občini Maribor, kjer sistem beleži aktivacije gumbov za pešce in kolesarje oziroma druge podatke o sprožanju semaforskih faz.

Zanimajo nas predvsem podatki o številu aktivacij gumbov za pešce in kolesarje, številu izvedenih zelenih faz za pešce, kolesarje in motorni promet ter podatki o delovanju posameznih semaforskih programov. Na podlagi teh informacij bo mogoče ugotoviti, kako semaforski sistem dejansko obravnava različne oblike mobilnosti in ali obstajajo razlike med prometnimi načini.

Maribor si je v svojih strateških dokumentih, med drugim tudi v Celostni prometni strategiji, zastavil jasen cilj: povečati delež hoje, kolesarjenja in drugih trajnostnih oblik mobilnosti. Takšnih ciljev pa ni mogoče doseči zgolj z gradnjo novih kolesarskih stez ali pločnikov. Enako pomembna je vsakodnevna uporabniška izkušnja ljudi, ki se po mestu premikajo peš ali s kolesom.

Če mora pešec na vsakem križišču čakati bistveno dlje kot voznik avtomobila, če mora kolesar za zeleno luč vedno posebej aktivirati gumb, medtem ko promet motornih vozil teče samodejno, potem prometna ureditev pošilja jasno sporočilo o tem, kateri način prevoza ima prednost. Takšne rešitve lahko podaljšujejo potovalne čase pešcev in kolesarjev ter zmanjšujejo privlačnost trajnostnih oblik mobilnosti.

Namen pobude ni kritika zaradi kritike, temveč pridobitev objektivnih podatkov. Šele na podlagi dejanskih številk lahko strokovno ocenimo, kako učinkovito deluje obstoječi sistem in ali so potrebne spremembe. Morda bodo podatki razkrili možnosti za izboljšave, ki bi pešcem in kolesarjem omogočile hitrejše, varnejše in prijaznejše premikanje po mestu.

Pridobljeni podatki bodo osnova za analizo delovanja semaforjev v Mariboru in za pripravo morebitnih predlogov, s katerimi bomo lahko izboljšali pogoje za hojo in kolesarjenje. Verjamemo, da mora sodobno mesto prometni sistem načrtovati tako, da enakovredno obravnava vse uporabnike javnega prostora, ne glede na to, ali se po mestu premikajo z avtomobilom, kolesom ali peš.

Prvi korak k temu pa so kakovostni podatki in transparenten vpogled v delovanje sistema.

O zgodovini pobud in vprašanj na temo tipk na semaforjih lahko preberete tukaj.