V okviru prihajajoče podnebne konference COP29 v Bakuju in globalne pobude The COP29 Bike Ride smo v začetku septembra na Mestno občino Maribor že naslovili pobudo s konkretnimi predlogi za spodbujanje kolesarjenja kot ključnega ukrepa za zaščito podnebja. Namen naše pobude je bil med drugim pridobiti povratno informacijo o desetih predlogih, ki so bili oblikovani v sodelovanju z mednarodno skupino kolesarjev in okoljevarstvenikov. Ti predlogi ponujajo jasne smernice za zmanjšanje emisij CO2 v mestih in izboljšanje kakovosti zraka. Mestna uprava je na svetniško pobudo preučila in odgovorila. Odgovore smo pripisali pod vsakim predlogom v nadaljevanju.
10 predlogov za spodbujanje kolesarjenja – odgovori pristojnih na MO Maribor so dodani pod vsakim predlogom posebej :
1. Povečanje namenske infrastrukture za 100% do leta 2030
Ustvarjanje in širitev kolesarskih poti ter povezav med mesti in javnim prevozom. Poudarek je na izboljšanju povezav za srednje dolge razdalje, kar omogoča kolesarjenje tudi na daljših poteh.
ODGOVOR MOM:
Ta cilj zasledujemo. V letu 2024 smo izvedli nove kolesarske poti, po večini z izrisom kolesarja na vozišču. Zasledovali smo cilj, da povežemo center s posameznimi mestnimi četrtmi in krajevnimi skupnostmi. Nadaljnji cilj je povezava s sosednjimi občinami, za kar sodelujemo tudi z Direkcijo RS za infrastrukturo za izgradnjo državnih kolesarskih poti (v smeri Dupleka, Miklavža na Dravskem polju, Ruš, Selnice ob Dravi in Kungote). Nadalje urgiramo za čimprejšnji potek kolesarske povezave skozi opuščen železniški predor na povezavi od Maribora do Šentilja.
2. Povečanje šolskih in delovnih poti za 150% do leta 2030
Spodbujanje kolesarjenja za vsakodnevne poti v šolo in službo z davčnimi olajšavami, subvencijami in promocijskimi kampanjami, kar zmanjšuje potrebo po avtomobilskih poteh.
ODGOVOR MOM:
Predlog je potrebno nasloviti pristojnim pripravljavcem politik na področju podpor za kolesarjenje. Na Mestni občini Maribor izvajamo ukrepe na zagotavljanju infrastrukture in sicer postavitev stojal za kolesa pri šolah in na avtobusnih postajališč ter postavitev kolesarnice pri OŠ v Limbušu.
3. Oblikovanje dolgoročnih načrtov z investicijami
Vzpostavitev celovitih načrtov za kolesarsko infrastrukturo, ki vključujejo ustrezne investicije, potrebne za doseganje ciljev trajnostne mobilnosti.
ODGOVOR MOM:
Kot navedeno v prvi točki, snujemo dolgoročne načrte, predvsem skupaj z državo, da se zagotovijo ustrezne kolesarske povezave s sosednjimi občinami, t. i. Dravska kolesarska pot.
4. Povečanje območij za kolesarje in pešce za 100% do leta 2030
Razširitev območij, kjer so dovoljena le kolesarjenje in hoja, predvsem v bližini šol, trgovin, javnih prevoznih vozlišč in zelenih površin.
ODGOVOR MOM:
Ta cilj zasledujemo. V letu 2024 smo izvedli nove kolesarske poti, po večini z izrisom kolesarja na vozišču. Postavili smo stojala za kolesa na več-ih mestih, predvsem na avtobusnih postajališčih in pri šolah.
5. Razvoj logistike za dostavo zadnjega kilometra s kolesi
Spodbujanje uporabe koles za dostavo, s čimer bi zmanjšali število dostavnih vozil in emisij. Študije kažejo, da bi 42% mestnih dostav lahko izvedli s kolesi.
ODGOVOR MOM:
Spodbujanje uporabe koles za dostavo, kar bo zmanjšalo potrebo po dostavnih vozilih in prispevalo k zmanjšanju emisij CO2. Študije kažejo, da bi 42% dostav lahko izvedli s kolesi za tovor.
Mestna občina Maribor v sodelovanju z Univerzo v Mariboru izvaja evropski projekt GRETA, ki je usmerjen v optimizacijo dostave v zadnjem kilometru v peš območjih z omejenim prometom. Projekt preizkuša brezogljične dostavne rešitve prek mikro-konsolidacijskih centrov.
Za nadaljnji razvoj bo Mestna občina Maribor obnovila delovanje Skupine za logistiko (SZL), katere naslednje srečanje bo potekalo 3. oktobra 2024 ob 13.00 v razstavišču Urban, Grajska ulica 7. Razpravljali bodo o izzivih in možnostih dostave v peš cono izven običajnega dostavnega časa.
6. Organizacija množičnih kolesarskih dogodkov
V vsakem večjem mestu bi morali vsaj enkrat letno organizirati kolesarski dogodek, ki bi promoviral kolesarjenje in ozaveščal o njegovih okoljskih koristih.
ODGOVOR MOM:
Vsako leto v času Evropskega tedna mobilnosti organiziramo številne dogodke v smislu ozaveščanja trajnostne mobilnosti in pomenu in koristih kolesarjenja:
– Skupaj s Kolesarsko mrežo Maribor (MKM) smo izvedli Kolesarjenje po umetniških sledeh Maribora, kjer so ob umetnosti opozorili tudi na zelene površine in drevesa, ki za mesto prenašajo številne koristi – med drugim zmanjšujejo onesnaženost zaradi prometa, blažijo hrup, okolje je zaradi njih bolj zdravo, lepše in prijetnejše. 2 dogodka (Kolesarjenje na Žavcarja in Terenski ogled s kolesi) sta bila odpovedana in jih bomo ponovno organizirali prihodnje leto.
– Regionalna razvojna agencija za Podravje – Maribor je izvedla dogodek Kolesarjenje za družine iz Maribora do Ruš po Dravski kolesarski poti.
– Univerzitetna športna zveza Maribor pa je ponovno izvedla rolersko prireditev z naslovom »18. ZZ Rolano mesto«. Gre za brezplačno rekreativno prireditev v Sloveniji in edinstveno v tem delu Evrope, gre za skupinsko rolanje, kotalkanje, skejtanje in kolesarjenje za tovornjakom, na katerem DJ vrti glasbo in to po cestah, ki so v ta namen zaprte z mobilno zaporo. Prireditev na mariborske ulice privabi množico ljudi iz cele Slovenije, ki se želijo zabavati in se hkrati športno udejstvovati
7. Izboljšanje informacij in usposabljanja v šolah
Izobraževalni programi v šolah bi lahko izboljšali usposabljanje mladih kolesarjev ter jih spodbudili k uporabi koles za dnevne poti.
ODGOVOR MOM:
Izobraževanje kolesarjem že poteka v osnovni šoli in je vključeno v izobraževani letni program učencev osnovni šol ter ga izvajajo mentorji prometne vzgoje. Izobraževanje učencev za kolesarski izpit se začne v 4. ali 5. razredu osnovne šole. To izobraževanje zajema usposabljanje za vožnjo kolesa – teoretično prometno znanje, ki se opravlja v obveznem programu osnovne šole pri različnih predmetih in v drugem izobraževalnem
obdobju, praktično vožnjo s kolesom na spretnostnem in prometnem poligon, ki se opravlja na dnevih dejavnosti in praktično vožnjo v cestnem prometu, ki se opravi v razširjenem programu osnovne šole, v homogeni ali heterogeni skupini. Pridobivanje teoretičnih prometnih znanj obsega učenje in spoznavanje cestnoprometnih pravil za kolesarja in se smiselno vključuje v različne predmete in učne cilje v programu za prvo ali drugo izobraževalno obdobje. V usposabljanje so vključeni vsi učenci oddelka.
Leta 2004 je zavod RS za šolstvo izdal tudi Koncept usposabljanje za vožnjo kolesa in kolesarski izpit v osnovni šoli, ta zajema zakonsko podlago, načela usposabljanja za vožnjo kolesa in kolesarski izpit, cilje usposabljanja za vožnjo kolesa in kolesarski izpit, program usposabljanja za vožnjo kolesa in kolesarski izpit, kriterije uspešnosti na kolesarskem izpitu, prilagoditve usposabljanja za vožnjo kolesa in kolesarski izpit za učence s posebnimi potrebami, organizacija usposabljanja za vožnjo kolesa in kolesarski izpit na šoli, izvajalce in materialne pogoje.
Mentorji osnovnih šol Maribora izvajajo izobraževanje in kolesarskem zelo kvalitetno. Mentorji se tudi udeležujejo vzgojno preventivnih akcij, ki jih organizira Svet za preventivo in vzgojo Mestne občine Maribor, s čimer še dodatno spodbujajo k uporabi kolesa oz. trajnostnega prevoza, v osnovnih šolah tudi poteka veliko drugih program in športnih dejavnost, ki vključujejo kolesarje.
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v letnem programu izvaja tri vzgojno preventivne akcije namenjene kolesarjem: Bistro glavo varuje čelada, medobčinsko tekmovanje Kaj veš o prometu in v okviru Evropskega tedna mobilnosti akcijo Drugače na pot, v šolo s kolesom s čimer spodbujamo kolesarstvo, kot tudi trajnostno mobilnost. V okviru akcije medobčinsko tekmovanje Kaj veš o prometu najboljše tri tekmovalce, pošljemo še na državno tekmovanje Kaj veš o prometu ki ga organizira Javna agencija RS za varnost prometa, katerega se Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu udeleži vsako leto, za kar gre zahvala mentorjem prometne vzgoje osnovnih šol Maribora.
Člani Komisije za akcije, ki deluje v Svetu za preventivo, nudijo tudi pomoč mentorjem prometne vzgoje pri izvedbi praktičnega dela kolesarskega izpita.
Če strnemo izobraževanje že uspešno poteka v osnovnih šolah in se skozi različne dejavnosti v šolah še dodatno dopolnjuje.
8. Razvoj povezanega ekonomskega sektorja s spodbudami
Spodbujanje razvoja storitev in proizvodnje, povezanih s kolesarjenjem, kar bi povečalo gospodarsko rast in trajnostno mobilnost.
ODGOVOR MOM:
Predlog je potrebno nasloviti pristojnim pripravljavcem politik na področju podpor za kolesarjenje.
9. Redno spremljanje in deljenje indikatorjev
Kazalniki, kot so zadovoljstvo uporabnikov, število nesreč in rast kolesarskih poti, bi morali biti redno spremljani in deljeni, da bi omogočili boljše prilagajanje politik.
ODGOVOR MOM:
V ta namen lahko podamo predlog za pridobitev zgoraj navedenih podatkov (zadovoljstvo uporabnikov in delež prevoza s kolesom– anketa, št nesreč – pridobitev podatkov s strani policije, velikost kolesarskega omrežja – podatek s strani UKPP) ter da se na tej podlagi izdela letno poročilo.
10. Povečanje zmogljivosti za shranjevanje koles za 100% do leta 2030
Izboljšanje varnih parkirnih zmogljivosti za kolesa na ključnih lokacijah, kot so javni prevozni centri, šole in nakupovalna središča.
ODGOVOR MOM:
Predlog bomo vključili v občinsko celostno prometno strategijo in v akcijski načrt, ki bo podlaga za pripravo naslednjih proračunov. Na Mestni občini Maribor izvajamo ukrepe na izboljšanju zmogljivosti shranjevanja koles in sicer bo v letu 2024 bo postavljena kolesarnica pri OŠ v Limbušu.
Kolesarjenje kot ključ do podnebnih ciljev
Če bi vsak peti mestni prebivalec svoje dnevne avtomobilske poti zamenjal za kolesarjenje, bi lahko globalne emisije CO2 zmanjšali za 8%. Prav tako bi zmanjšanje kratkih avtomobilskih poti, ki so krajše od 6 kilometrov, z zamenjavo avtomobila za kolo, letno prihranilo 0,12 milijona ton emisij. Ena kolesarska vožnja namesto avtomobilske poti lahko posamezniku prihrani do pol tone emisij CO2 na leto.
Poleg zmanjšanja emisij CO2 ima kolesarjenje tudi številne druge okoljske in družbene koristi. Uporaba koles namesto avtomobilov pomaga zmanjšati odvisnost od fosilnih goriv, hkrati pa spodbuja lokalno gospodarstvo z ustvarjanjem povpraševanja po kolesarski opremi, vzdrževanju in povezanih storitvah. Prav tako prispeva k večji energetski učinkovitosti mest, saj so za gradnjo in vzdrževanje kolesarskih stez potrebni znatno manjši stroški kot za cestno infrastrukturo za avtomobile.
Kolesarjenje pozitivno vpliva tudi na zdravje prebivalstva. Aktivni prevoz, kot je kolesarjenje, zmanjšuje tveganje za bolezni, povezane s sedečim načinom življenja, kot so bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen in debelost. Hkrati pa kolesarjenje prispeva k zmanjšanju zvočnega onesnaževanja, saj kolesa ne povzročajo hrupa kot motorna vozila.
Prihodnost urbanih območij je tesno povezana s prehodom na bolj trajnostne oblike mobilnosti. Kolesarjenje je dostopno, cenovno ugodno in omogoča učinkovito premikanje po mestih brez emisij. Poleg tega so mesta, ki spodbujajo kolesarjenje, običajno tudi bolj prijazna in privlačna za prebivalce ter obiskovalce. Prostor, ki ga pridobimo z zmanjšanjem avtomobilskega prometa, lahko uporabimo za zelene površine, javne trge in družbeno koristne projekte, kar dviguje kakovost življenja.
Če želimo doseči globalne podnebne cilje, moramo sprejeti ukrepe, ki bodo kolesarjenje postavili v središče mestnega načrtovanja. To vključuje razvoj varne in obsežne kolesarske infrastrukture, spodbujanje uporabe koles skozi finančne in davčne olajšave ter ozaveščanje prebivalcev o koristih kolesarjenja za okolje in zdravje.
