Razprava o prometu in urbanizmu, ki je potekala v ponedeljek, 14. oktobra 2024, v Vetrinjskem dvoru, je odprla številna vprašanja o prihodnosti Maribora. Dogodek, ki ga je organizirala Lista kolesarjev in pešcev, je združil ključne akterje na področju urbanizma in prometa v mestu, od mestnih uradnikov do strokovnjakov in občanov. Poudarek dogodka je bil na iskanju dolgoročnih rešitev za izzive, s katerimi se soočamo vsi, ki živimo v Mariboru.
Promet in mesto v prepletu – kje smo in kam gremo?
Okroglo mizo je moderiral Miha Lovše, v razpravi pa so sodelovali dr. Samo Peter Medved, podžupan za promet Mestne občine Maribor, Gregor Reichenberg, podžupan za prostor, dr. Andrej Šmid, predsednik Društva arhitektov Maribor, ter Josip Rotar, predsednik Liste kolesarjev in pešcev ter član Mestnega sveta MOM. Razprava je odsevala kompleksnost urbanističnih in prometnih izzivov, s katerimi se sooča Maribor, vključno z načrtovano gradnjo garažne hiše pri Ljudskem vrtu, umirjanjem prometa na Slomškovem trgu in potencialno gradnjo tunela pod mestom.
Josip Rotar je uvodoma izpostavil, da je namen teh dogodkov spodbujanje dialoga in iskanje skupnih rešitev. Poudaril je pomen konstruktivne razprave, ki presega zgolj kritike na družbenih omrežjih. “Želimo dvigniti nivo razprave o prometu in urbanizmu, ter skupaj oblikovati rešitve, ki bodo imele dolgoročne koristi za naše mesto,” je dejal Rotar.
Zapiranje Glavnega mostu: Poskus, ki je bil prekinjen
Razprava se je kmalu osredotočila na trenutno najbolj perečo temo – zapiranje Glavnega mostu za motorni promet, ki je bilo sprva zamišljeno kot poskus, vendar je bilo predčasno ustavljeno zaradi pritiskov in prometnih težav v okolici. Samo Peter Medved je pojasnil: »Na območju Glavnega mostu se dva prometna pasova združita v enega, kar je povzročalo velike zamude. Zaprtje mostu smo morali prekiniti prej, kot je bilo predvideno.« Dodal je, da se soočajo z dvema možnima pristopoma – bodisi gradnja nove prometne infrastrukture ali pa preureditev obstoječih cest za trajnostno mobilnost.
Javni promet: Potrebne so dolgoročne rešitve
Rotar je v razpravi poudaril, da je za učinkovito zmanjšanje uporabe avtomobilov ključen tudi dobro urejen javni promet. Kritičen je bil do trenutnih načrtov za prenovo avtobusnih linij: »Želeli bi, da so avtobusi, poleg kolesarjenja, hrbtenica prometnega sistema v mestu. Bojim pa se, da prihajajoča prenova linij prinaša zgolj manjšo nadgradnjo, ne pa sistemskega preskoka na neko novo generacijo javnega potniškega prometa. Če želimo več poudarka na avtobusih, je problematično, da na te iste ceste spravljamo še več avtomobilov.« Prisotni so se strinjali, da brez večjih izboljšav v sistemu javnega prevoza ne bo mogoče doseči trajnih sprememb v prometnih navadah prebivalcev.
Garažna hiša pri Ljudskem vrtu: Rešitev ali problem?
Na temo načrtovane garažne hiše pri Ljudskem vrtu, ki je v prostorskem načrtu že več kot 20 let, je Medved pojasnil, da gradnja teh objektov ni mogoča z evropskimi sredstvi: »Evropska sredstva so namenjena ukinjanju parkirnih mest, ne pa gradnji novih.« Kljub temu projekt ostaja na mizi, a zahteva dodatno načrtovanje in usklajevanje s širšimi urbanističnimi načrti.
Zelen prehod in razvoj mestnega jedra
Gregor Reichenberg je opozoril na pomembnost zgoščevanja naselij v obstoječih urbanih območjih in na nevarnosti širjenja mestnega območja navzven. »Zgoščevanje prebivalstva v že obstoječih delih mesta prinaša določene prostorske spremembe, a te so potrebne, če želimo Maribor razvijati v srednje veliko mesto,« je dejal Reichenberg. Poudaril je tudi potrebo po boljšem načrtovanju parkirnih rešitev, ki bi bile v skladu z urbanističnimi načrti.
Ob koncu smo se dotaknili še ambicioznega projekta tunela pod mestom, ki bi naj razbremenil prometne ulice. Andreja Šmida pa skrbi, da bi takšne infrastrukturne spremembe privedle do neobvladljive širitve mestnega središča v nekaj, kar je primerjal z bermudskim trikotnikom trgovskih centrov.
Sklepne misli: Izzivi in priložnosti za Maribor
Razprava je odprla številna vprašanja in pobude, ki jih je izpostavila tudi javnost, prisotna na dogodku. Od problematike Slomškovega trga do predlogov za posodobitev železniškega prometa med Mariborom in okoliškimi kraji – ideje za izboljšanje mobilnosti v mestu so številne. Živahna razprava se je razvila tudi ob koncu, ko se je v razpravo vključila javnost. Majda Gorjup iz Mariborskega dvora je v imenu več deset stanovalcev ponovno izrazila nasprotovanje načrtovanim spremembam Trga revolucije. Gregor Reichenberg je odgovoril, da bodo območje spreminjali na osnovi arhitekturnega natečaja in je menil, da bodo rešitve zagotovo boljše od trenutnega stanja.
Karin Jurše, mestna svetnica Gibanja Svoboda, je opozorila, da sta dva največja zaposlovalca, UKC in univerza, locirana v centru Maribora. Poudarila je, da bi bilo morda dolgoročno smiselno razmisliti o njuni selitvi, saj bi to lahko pomembno razbremenilo promet v mestnem jedru. Prav tako je izpostavila potrebo po širšem sprejemanju odločitev, ne zgolj v kabinetu župana.
Jože Zorko iz MC Studenci je menil, da se preveč pozornosti posveča samo centru mesta. Predlagal je, da občina v sodelovanju z DEM omogoči prehod avtomobilom preko HE Mariborski otok, kar bi lahko olajšalo prometno obremenitev.
Matic Primc, predstavnik Iniciative Mestni zbor, pa je izrazil razočaranje nad odsotnostjo razprave o nuji po razogljičenju. “Morali bi omejevati avtomobilski promet, vendar o tem nimamo nobenega načrta. Odsotnost dolgoročne strategije je očitna,” je zaključil Primc.
Okrogla miza je pokazala, da Maribor potrebuje sveže ideje in premišljene rešitve za svoje prometne in urbanistične izzive. A bistvo ni le v iskanju hitrih rešitev – gre za gradnjo skupnosti, ki temelji na dialogu in trajnostnih vizijah. To je tudi razlog, zakaj bomo v Listi kolesarjev in pešcev nadaljevali s serijo podobnih dogodkov, kjer bomo še naprej spodbujali razpravo o prihodnosti našega mesta.
Vabljeni, da se nam pridružite na naslednjem dogodku in postanete del tega pomembnega pogovora.