Po 3 neuspelih poskusih oddaje: Ali je lastništvo Treh ribnikov razvojna prioriteta Maribora?

Pred 6. redno sejo Mestnega sveta Mestne občine Maribor, ki bo v četrtek, 25. 5. 2023, v Listi kolesarjev in pešcev političnim skupinam in javnosti dajemo v razmislek, ali je lastništvo nepremičnine Trije ribniki še vedno v javnem interesu. Predlagamo tudi spremembo Odloka o ustanovitvi javnega holdinga Maribor.

Leta 2019 je Mestna občina Maribor na 3. izredni seji seznanila mestne svetnike s pismom o nameri, da kupuje nepremičnino »Trije ribniki« v višini 495.000 EUR kupnine (brez DDV). Od nakupa omenjene nepremičnine mineva že več kot štiri (4) leta, poslovodstvo javnega podjetja Mestne nepremičnine d.o.o., ki je nepremičnino »Trije ribniki« prevzelo v upravljanje, pa doslej ni predstavilo dolgoročne vizije, ki bi kakorkoli upravičila ohranjanje nepremičnine v javni lasti.

 

V Listi kolesarjev in pešcev smo takrat podprli nakup, saj nas je prepričal argument zaščite javnega interesa in hkrati sposobnosti župana, da se bo izkazal na področju gostinstva in kapital v 4 letih oplemenitil.

 

Po 3 neuspelih razpisih za oddajo prostorov ter glasnih kritikah strokovne javnosti o nemogočih razpisnih pogojih, je to zaupanje usahnilo, hkrati pa so se spremenile tudi nekatere politične in ekonomske okoliščine, zaradi katerih bistveno trpi kvaliteta življenja občank in občanov v 2. največjem mestu v Sloveniji.

Fotomontaža je simbolična 🙂

V Listi kolesarjev in pešcev smo pripravili vsebinska izhodišča za razmislek o prodaji Treh ribnikov in jih ponujamo v razpravo političnim skupinam in vsej zainteresirani javnosti:

 

  1. Pomanjkanje dolgoročne vizije: Nepremičnina “Trije ribniki” je v lasti občine že več kot štiri leta, v tem času pa ni bilo predstavljene jasne dolgoročne vizije za njeno uporabo. Posledično je težko upravičiti ohranjanje nepremičnine v javni lasti.
  2. Izkoriščanje javnih sredstev: Nakup nepremičnine je zahteval uporabo javnih sredstev za pridobitev objekta, namenjenega izključno tržni dejavnosti. To pomeni, da so bila sredstva posledično odvzeta drugim področjem, ki so v javnem interesu (kultura, sociala, vzgoja, izobraževanje, šport …).
  3. Večje prioritete Mestne občine Maribor: Občina se sooča z vrsto prioritet, ki zahtevajo finančna sredstva in so bolj usklajene z javnim interesom. Te vključujejo kulturno-umetnostno vzgojo otrok in mladih, mestni kino, koloparke, financiranje vrtcev, financiranje gondole na Pohorje, infrastruktura za rekreacijo občanov in mnoge druge. Ti projekti pomenijo bolj smiselno in legitimno uporabo občinskih sredstev oz. prorač
  4. Podfinanciranje s strani države: Dejstvo, da Maribor očitno ne bo prejel dodatnega financiranja s strani države, pomeni, da je nujno preusmeriti obstoječa sredstva na prioritete in potrebe občine.
  5. Nezmožnost rentabilnega oddajanja nepremičnine v najem: Brez jasne vizije in s težavami pri oddaji nepremičnine v najem se občina sooča s stalnimi stroški vzdrževanja nepremičnine (npr. obnova strehe), kar ni finančno vzdrž
  6. Potreba po zmanjšanju bremena za proračun: Prodati nepremičnino bi lahko omogočilo pridobitev sredstev, ki bi jih lahko bolje uporabili za izboljšanje kakovosti življenja v Mariboru. To je še posebej pomembno, ker se občina sooča z omejenimi viri financiranja.

Povezava do gradiva: https://maribor.si/wp-content/uploads/2023/05/GMS-070.pdf

 

S spremembo Odloka o ustanovitvi javnega holdinga Maribor do več zaupanja občank in občanov

 

Delovanje Javnega holdinga spremljamo že od ustanovitve, torej od leta 2020. To gospodarsko družbo, ki bi naj služila dobrobiti celega mesta in okolice, razumemo kot živ organizem, ki smo ga dolžni izboljševati, saj bomo le tako dosegli želene učinke holdinga in pridobili zaupanje občank in občanov.

 

S strokovno oblikovanim organom nadzora se poveča zaupanje v kakovost nadzora in v sposobnost članov organov vodenja in nadzora, da bodo svoje naloge izvrševali v dobro družbe s standardom vestnega in poštenega gospodarstvenika. Poleg strokovne usposobljenosti za opravljanje nadzorstvene funkcije, je pomembna tudi neodvisnost članov nadzornega organa, zlasti v razmerju do oseb, ki so člana organa nadzora predlagale in izvolile.

 

Od nastanka Javnega holdinga Maribor smo priča strokovnim kritikam in preispraševanju neodvisnosti pri izvrševanju nadzorstvene funkcije, saj trenutni akti dovoljujejo, da so člani oz. članice nazornega organa gospodarske družbe ljudje, ki so hkrati v delovnem razmerju ori ustanoviteljici, Mestni občini Maribor.

 

Namreč delovno razmerje je močno razmerje odvisnosti, zato takšni predstavniki ustanoviteljice ne morejo in ne bodo samostojno upravljati svoje nadzorstvene funkcije v nadzornem svetu javnega holdinga, ker so v razmerju podrejenosti oziroma odvisnosti ustanoviteljice, ki naj bi jo nadzirali.

 

Zaradi vsega navedenega v Listi kolesarjev in pešcev dajemo političnim skupinam v razpravo in odločanje spremembo Odloka o ustanovitvi javnega holdinga Maribor, ki onemogočila, da bi bili zaposleni na Mestni občini Maribor lahko predstavniki ustanoviteljice v nadzornem svetu Javnega holdinga Maribor.

 

Povezava do gradiva: https://maribor.si/wp-content/uploads/2023/05/GMS-071.pdf


Objvljeno:

v

,