Razvoj mariborskih mestnih četrti in krajevnih skupnosti

Mestni svet MOM je na 29. seji, 25. novembra 2025, opravil prvo branje Strategije razvoja mestnih četrti in krajevnih skupnosti MOM 2025 – 2030 z akcijskim načrtom. 

Ker je opolnomočenje mestnih četrti in krajevnih skupnosti del programa Liste kolesarjev in pešcev je mestni svetnik Željko Milovanović v imenu liste podal tri pobude. 

Njegovo izvajanje na seji si lahko ogledate na tej povezavi: 

 

Predlog 1: Vzpostavitev participativnih pisarn urbane prenove

 Predlagamo, da se v Strategijo razvoja mestnih četrti in krajevnih skupnosti Mestne občine Maribor 2025–2030 vključi vzpostavitev participativnih pisarn urbane prenove kot novega orodja za krepitev sodelovanja občanov pri urejanju prostora in lokalnem razvoju.

Obrazložitev:
Pisarne urbane prenove so fizične ali mobilne točke v mestnih četrtih in krajevnih skupnostih, namenjene:

  • informiranju občanov o prostorskih projektih in prenovah sosesk,
  • zbiranju pobud in mnenj prebivalcev,
  • organizaciji javnih razprav, delavnic in soustvarjalnih procesov,
  • povezovanju občanov, občinske uprave, urbanistov, arhitektov in nevladnih organizacij.

Gre za orodje, ki omogoča aktivno participacijo, prostorsko opismenjevanje, krepitev lokalne identitete in kakovostno načrtovanje prostora, skladno z vizijo strategije.

Predlagani ukrep:
Vzpostavitev participativnih pisarn urbane prenove kot fizičnih (ali digitalnih) točk v izbranih MČ in KS, namenjenih vključevanju prebivalcev v urejanje prostora, prenovo sosesk in skupnostno načrtovanje.

Izvajalci: MOM (Služba za prostor, Služba za MČ in KS), MČ/KS, nevladne organizacije, urbanisti.
Pilotna izvedba: do 2027; širitev: do 2028.

 

Predlog 2: MČ/KS kot uradniški inkubator za mlade kadre

Predlagamo, da se v Strategijo razvoja mestnih četrti in krajevnih skupnosti Mestne občine Maribor 2025–2030 vključi ukrep za strateško zaposlovanje mladih referentov v MČ in KS kot prve zaposlitve v sistemu javne uprave, s ciljem krepitve kadrovskih zmogljivosti ter dolgoročne vzpostavitve kadrovskega modela »MČ/KS kot uradniški inkubator«.

Obrazložitev:
Mestne četrti in krajevne skupnosti predstavljajo prvo in najbolj neposredno vez med občani in občinsko upravo. Delo v teh okoljih vključuje stik z občani, razumevanje lokalnih potreb, sodelovanje z deležniki ter izvajanje programov skupnostnega razvoja – kar predstavlja idealno učno okolje za mlade kadre v javni upravi.

Premišljeno zaposlovanje mladih referentov omogoča razvoj ključnih kompetenc (komunikacije z občani, izvedbe lokalnih projektov, razumevanja prostorsko-socialnega razvoja), hkrati pa krepi strokovno podporo in funkcionalno delovanje MČ in KS. Tak model bi MČ in KS vzpostavil kot odskočno desko za karierni razvoj v mestni upravi, kot “uradniški inkubator”.

Predlagani ukrep:
Vzpostavitev kadrovskega modela »MČ/KS kot uradniški inkubator« – strateško zaposlovanje mladih referentov na sedežih MČ in KS kot prve zaposlitve v javni upravi, z namenom pridobivanja praktičnih izkušenj, dela z občani in nadaljnjega kariernega razvoja v mestni upravi.

Kazalniki uspešnosti:

  • število novo zaposlenih mladih referentov,
  • število referentov, ki nadaljujejo kariero v občinski upravi,
  • povečana vključenost občanov in kakovost delovanja MČ/KS.

 

Predlog 3: Prepoznavanje civilne družbe kot razvojnega partnerja

Predlagamo, da se v Strategijo razvoja mestnih četrti in krajevnih skupnosti Mestne občine Maribor 2025–2030 vključi mapiranje in prepoznavanje obstoječih organizacij civilne družbe in nevladnih organizacij, ki v Mariboru že izvajajo mestotvorne, vključevane in skupnostne programe na področju sodelovanja z občani.

Obrazložitev:
V Mestni občini Maribor že vrsto let delujejo akterji civilne družbe, ki pomembno prispevajo k sodelovanju občanov, razvoju skupnostnih prostorov, urbani prenovi in povezovanju lokalnih skupnosti. Med njimi so npr. Društvo Hiša (programi Živa Koroška, Živo mesto, Živa dvorišča), Iniciativa Mestni zbor, ki več kot desetletje koordinira samoorganizirane četrtne in krajevne skupnosti Maribora, ter druge lokalne organizacije.

Ti akterji s svojim delom dejansko uresničujejo cilje strategije – zlasti na področju participacije občanov, oživljanja javnih prostorov, skupnostne identitete, vključevanja mladih in spodbujanja aktivnega državljanstva. Predlagamo, da se jih v strategiji strateško prepozna, vključi in podpre kot razvojne partnerje.

Predlagani dodatek k strategiji:
Mestna občina Maribor pripravi mapo (pregled) aktivnih nevladnih organizacij in civilnodružbenih akterjev, ki delujejo na področju participacije, skupnostnega razvoja, urbane prenove in mestotvornih programov, ter vzpostavi model sodelovanja in podpore tem organizacijam pri uresničevanju ciljev strategije.

Veseli nas pozitiven odziv vodstva na naše predloge ter zaveza, da predloge preučijo in z njimi še izboljšajo predlagani dokument Strategije razvoja mestnih četrti in krajevnih skupnosti MOM 2025 – 2030. Upamo, da bodo predlogi vključeni že pri drugem branju in v končno sprejeto strategijo. Da mestne četrti in krajevne skupnosti postanejo aktivna, kompetentna in sodelovalna vozlišča lokalnega razvoja je pomembna točka našega programa, saj želimo, da se Maribor približa sodobnim evropskim mestom.