V Listi kolesarjev in pešcev aktivno spremljamo probleme prebivalk in prebivalcev, ki so nastali zaradi povečane obremenitve prometa na območju Maistrove, Mladinske in Krekove ulice, a ponovnega odpiranja Glavnega trga s Koroško cesto za motoriziran promet ne sprejemamo kot rešitev! Namesto tega vodstvu Mestne občine Maribor in javnosti v razmislek dajemo vrsto predlogov kot je npr. “avtobusna zelena linija”, ki bi deloma razbremenili promet v mestnem središču, da bi vsi skupaj lažje pričakali realizacijo projekta mestni tunel.

Pred sklicem četrkove izredne seje Mestnega sveta MOM na pobudo civilne iniciative “Za pravično delitev prometnega bremena v centru Maribora” lahko z obžalovanjem ugotavljamo, da Maribor (še) ni presegel konfliktne politike upravljanja mesta, kar se po prenovi Cafove ulice ponovno kaže v ostri, populistični in neprimerni komunikaciji med predstavniki Mestne občine Maribor in nezadovoljnimi prebivalkami in prebivalci dela središča mesta, ki se soočajo s povečanim prometom motornih vozil.

Motive in probleme iniciative razumemo in si želimo, da bi mesto sprejelo vse ukrepe, ki bi prometno razbremenili središče mesta še pred realizacijo strateške rešitve na relaciji vzhod – zahod, ki jo predstavlja mestni tunel, ki je nastal kot idejna zasnova na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo UM že leta 2012.

Ne sprejemamo pa poenostavljenih rešitev, ki to niso, da bi za reševanje problemov na Maistrovi, Mladinski in Krekovi ulici “za talca” jemali Glavni trg in Koroško cesto, ki sta se končno osvobodila pločevine in postajata “dnevna soba” vseh meščank in meščanov Maribora.

Pravtako ne sprejemamo teženj posameznih politikov, ki v nastali situaciji vidijo priložnost za reševanje nekih drugih odprtih političnih vprašanj z vodstvom občine.

Vodstvu Mestne občine Maribor in javnosti dajemo v razmislek nabor predlogov kratkoročnih in srednjeročnih ukrepov, ki lahko bistveno prispevajo k višji stopnji trajnostne mobilnosti središča mesta in posledično k zadovoljstvu prebivalk in prebivalcev.

Ukrepi so razdeljeni na 5 vsebinskih sklopov:

• Sistem ulic v mestnem jedru na osi vzhod – zahod: predvsem je potrebno iskati rešitve na sistemu teh ulic. Ukrepi, kot so: preureditev smernosti, krožna križišča, umirjanje prometa (npr. z dodatnimi ležečimi policaji) in kolesarske steze;
• Prometna vozlišča javnega potniškega prometa (JPP): Dosedanji koncept linij JPP je zastarel in potrebuje osvežitev. Ukrepi naj gredo v smeri, kot so: preureditev avtobusnih linij, uvedba taktnih voznih redov in vzpostavitev sistema hitrih prestopnih točk;
• Uvedba avtobusne zelene linije: Trg revolucije – Glavni trg – Tržnica – Slomškov trg; Primer: Potnik/-ca sestopi z mestnega avtobusa na Glavnem trgu, presede na električni mini bus (avtobusna zelena linija), s katero potuje preko Glavnega trga in Koroške ceste, se ustavi na mestni tržnici ali presede na drugi mestni avtobus in potuje naprej po Gosposvetski cesti …
• Širitev peš cone: Trg revolucije in Stari most morata dobiti drugačno funkcijo, kot jo imata danes. Rešitev je preureditev Starega mostu in Trga revolucije v območje enotnega tlakovanja.
• Mestni tunel: Bo omogočil povezavo med Partizansko in Gosposvetsko cesto. V sklopu tunela se lahko uredi tudi podzemno avtobusno postajališče pod Trgom svobode. Hkrati se doda v predoru cev za kolesarsko pot, kar bi zagotovo predstavljalo veliko atrakcijo za občane in obiskovalce mesta.

Foto: Potnik/-ca sestopi z mestnega avtobusa na Glavnem trgu, presede na električni mini bus (zelena linija), s katerim potuje preko Glavnega trga in Koroške ceste, se ustavi na mestni tržnici ali presede na drugi mestni avtobus in potuje naprej po Gosposvetski cesti …

Za konec naj poudarimo, da za trenutno konfliktno situacijo krivde ne moremo valiti na trenutno mestno vodstvo, kot tudi ne na prejšnjega. Jedro problema se nahaja v neprilagojenosti ne le Maribora ampak tudi drugih slovenskih mest novim razmeram. Namreč, kot ugotavljajo tudi pri Mreži za prostor*, se naša mesta zadnje čase hitro spreminjajo, prihodki občin zmanjšujejo, zaradi zapletenih postopkov v urejanju prostora in prešibkega vključevanja javnosti v odločanje se povečuje prepad med prebivalci in mestnimi upravami, s tem pa raste nezaupanje med enimi in drugimi. Evropska mesta se vse bolj zavedajo, da so potrebni novi modeli upravljanja, ki izhajajo predvsem iz človeškega potenciala, talentov in virov lokalne skupnosti. Eno izmed učinkovitejših orodij, ki ga evropska mesta že več desetletij uporabljajo za podporo urbani prenovi, so lokalne pisarne urbane prenove, ki takšne probleme, kot so se manifestirali tako ob obnovi Cafove ulice kot Glavnega trga, preprečujejo že v fazi načrtovanja. 

Maribor ima takšno lokalno pisarno urbane prenove že predvideno v Trajnostni urbani strategiji, zato spodbujamo vodstvo občine, da čimprej pristopi k realizaciji tega orodja. Tako se bomo konfliktnim situacijam v prihodnosti uspešno izogibali.

*Lokalne pisarne celovite urbane prenove http://prostoroz.org/wp-content/uploads/2016/04/brosura_LPCUP.pdf