Županove raziskave za samopromocijo, medtem ko javni holding ne meri zadovoljstva občanov!

V Listi kolesarjev in pešcev želimo ob napovedi predstavitve rezultatov Ninamedije, opozoriti na zgrešenost pristopa, ki ga občinska uprava kaže pri obravnavi raziskav o zadovoljstvu občanov. Namesto da bi se v ospredje postavile dejanske potrebe prebivalk in prebivalcev Maribora, se naročajo drage raziskave, katerih glavni namen je izboljšanje javne podobe župana. Takšen način delovanja ni zgolj zavajajoč, temveč škodljiv za občane, saj odraža preusmerjanje pozornosti od ključnih izzivov, s katerimi se prebivalci soočajo. Predlagamo, da se merjenje zadovoljstva občanov začne izvajati redno kot del poslovne politike Javnega holdinga Maribor in da se pri vseh javnih storitvah uvede merljive kazalnike, s katerimi se redno seznanja mestni svet.

Na 12. izredni seji Mestnega sveta MOM, je ob sprejemanju letnega poročila Javnega holdinga Maribor mestni svetnik Liste kolesarjev in pešcev, Josip Rotar, opozoril, da bi bilo pomembno, da bi h kazalnikom uspeha poleg profita dodali tudi zadovoljstvo občanov s storitvami JHMB. Mestna občina Maribor je za Večer (19. 9. 2024) izjavila, da je bilo: “na zadnji seji mestnega sveta nekaj kritik izrečenih na račun delovanja Javnega holdinga Maribor” in da se je župan, Saša Arsenovič zato odločil, da na prihajajočo sejo mestnega sveta uvrsti rezultate javnomnenjske raziskave Ninamedie, ki je bila izvedena v novembru 2023 (!).

O tem, da Lista Arsenovič za Maribor, ki vodi Mestno občino Maribor, vsako dobronamerno pobudo jemlje kot kritiko župana Arsenoviča, ne želimo izgubljati veliko besed, pomembno pa se nam zdi opozoriti, da je potrebno v merjenju javnega mnenja z javnim denarjem v ospredje postaviti potrebe prebivalk in prebivalcev.

Javni holding Maribor igra ključno vlogo pri zagotavljanju javnih storitev, vendar v svojem poslovanju ne uporablja kazalnikov zadovoljstva uporabnikov, kar je po našem mnenju velika pomanjkljivost. V Ljubljani in Gradcu se tovrstni kazalniki redno spremljajo, kar omogoča boljše prilagajanje storitev potrebam občanov in zagotavljanje večje transparentnosti. Uvedba rednega merjenja zadovoljstva uporabnikov v Mariboru bi bistveno pripomogla k izboljšanju storitev, ki jih mestna podjetja zagotavljajo občanom. S tem bi se kakovost izvedenih storitev postavilo na prvo mesto med prioritetami javnega holdinga, katerim bi bil zavezan tudi nadzorni svet, ki bi nagrade za svoje delo lahko prejel samo ob izpolnjevanju omenjenih kazalnikov.

Dotična lanska raziskava Ninamedie po drugi strani ponuja pomembne vpoglede v zadovoljstvo občanov, vendar je interpretacija rezultatov s strani župana osredotočena predvsem na infrastrukturne dosežke. Čeprav so to nedvomno pomembni projekti, bi bilo treba večjo pozornost nameniti tudi drugim vidikom kakovosti bivanja, ki so jih občani izpostavili, kot so kakovost javnih storitev, infrastruktura v četrtnih skupnostih ipd. Ob tem se zdi, da se rezultati raziskave uporabljajo predvsem za lepšanje županove javne podobe, namesto da bi se v ospredje postavile celovite rešitve za ključne izzive, s katerimi se prebivalci vsakodnevno soočajo. Tako te raziskave javnega mnenja ne moremo jemati, kot objektivne in neodvisne, ampak predvsem kot interno raziskavo županovega kabineta.

Namesto, da bi se kritike obravnavale resno in bi se ukrepalo v smeri izboljšanja delovanja holdinga, se zdi, da je poudarek predvsem na predstavitvi podatkov, ki izboljšujejo podobo trenutne mestne uprave, ne pa na reševanju dejanskih problemov občanov.

Zato kot Lista kolesarjev in pešcev predlagamo, da mestni svet ob obravnavi rezultatov raziskave Ninamedie resno razmisli o drugačnem načinu spremljanja javnega mnenja zadovoljstva občanov. Namesto plačevanja dragih anket, ki služijo županu za olepševanje lastnih dosežkov, se je smiselno usmeriti v bolj sistemske rešitve, ki bi na ravni javnega holdinga redno spremljale zadovoljstvo uporabnikov nad širokim spektrom javnih storitev. To bi zagotovilo, da bodo storitve, ki jih občanom nudi javni holding, merjene ne le po tehničnih kriterijih, temveč tudi po tem, kako jih doživljajo in ocenjujejo tisti, ki jih dejansko uporabljajo.