Lista kolesarjev in pešcev

Za povezana mesta

Obvezna čelada ni trajnosten ukrep

V Listi kolesarjev in pešcev podpiramo pobudo Slovenske kolesarske mreže in številnih drugih organizacij, ki so jo posredovali na Ministrstvo za infrstrukturo glede spremembe Zakona o pravilih cestnega prometa. Pobuda je podprta s strokovnimi argumenti, ki v 10 točkah povzemajo bistvo pobude.

Zakonsko obvezne čelade  za vse kolesarje, ne glede na starost, na prvi pogled delujejo kot varnostno smiseln ukrep, vendar pa se ob upoštevanju številnih strokovnih argumentov in prakse drugih držav hitro lahko zaključi, da je ta predlog napisan nepremišljeno in za dolgoročni razvoj kolesarske mobilnosti zelo škodljivo.

Strinjamo se z uporabo čelade pri kolesarjih in se zavedamo njene koristnosti. Ne strinjamo pa se s predlogom v 12. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pravilih cestnega prometa, ki spreminja 3. odstavek 34. člena ZPrCP in se glasi: »Voznik in potnik na kolesu in lahkem motornem vozilu, razen voznik invalidskega vozička na motorni pogon, morajo imeti med vožnjo ustrezno pripeto zaščitno kolesarsko čelado.«

Predlagamo, da se o problematiki izvede javna razprava z vsemi deležniki in širšo javnostjo, oceni učinke spremembe člena iz 2016 (ko se je dvignila meja obveznega nošenja čelade iz 14 na 18 let), pridobi mnenja drugih resorjev ter ukini kakršno koli kazensko sankcioniranje kolesarjev v primeru ne-nošenja čelade, saj so posledice prekrškov nepomembne.

Obrazložitev: Predlog zakona, ki obvezno uporabo čelade razširja na vse voznike koles, ima lahko velike negativne učinke na družbo in okolje, predvsem na onesnaženost zraka v mestih in kakovost bivanja, ker:

  1. Uvedba obvezne čelade lahko povzroči drastičen upad števila kolesarjev. V Avstraliji je zaradi takega ukrepa delež kolesarjev padel za 30 – 40 % (vir). Zmanjšanje števila kolesarjev prinese precej več družbenih stroškov kot koristi (okoljske, javno zdravje).
  2. K varnosti kolesarjev v prometu največ prispeva število kolesarjev. Statistično je dokazano, da je ob večjem številu kolesarjev manj nesreč, v katerih so ti udeleženi (t. i. safety in numbers). Podatki Mednarodnega prometnega foruma OECD v poročilu Cycling, Health and Safety (2013) kažejo, da je obratno sorazmerje med obsegom kolesarjenja in številom umrlih kolesarjev. Dokaz za to je tudi Ljubljana. To lahko pojasnimo s tem, da več kolesarjev na cesti poveča pozornost voznikov avtomobilov in tako zmanjša število nevarnih konfliktov ter pospešuje vlaganja v boljšo infrastrukturo.
  3. Zaradi onesnaženega zraka letno umre v Sloveniji 1700 ljudi, žrtev prometnih nesreč je letno okoli 100, kolesarjev okoli 10. Kolesarji so pomembni za čist zrak v mestih in jih moramo le spodbujati.
  4. Število poškodb glave med kolesarji se zmanjšuje, delež poškodb glave v nesrečah je za kolesarje podoben kot pri drugih udeležencih (vozniki in sopotniki v avtomobilu) in manjši kot pri uporabnikih skiroja.
  5. Razlike med kolesarji so velike: starost, hitrost in namen kolesarjenja. Nerizične starostne skupine prebivalcev se po nepotrebnem obremenjuje z obvezno uporabo čelade, prav tako je razlika med vsakodnevnim kolesarjem, ki ima drugačne hitrosti in slog vožnje kot rekreativni in športni kolesarji. Kolesarji v mestih z urejeno infrastrukturo so manj izpostavljeni nevarnosti kot tisti, ki se vozijo po cestah izven naselij, kjer so hitrosti motornih vozil usodne za kolesarje s čelado ali brez.
  6. Družbena odgovornost in skrb za varnost kolesarjev se prelaga na posameznika, čeprav so glavni razlogi za nesreče slaba infrastruktura in neprilagojena hitrost. Prav tako ni opredeljeno, s kakšnimi mehanizmi se bo naslavljalo socialno šibke skupine (dobre čelade niso poceni).
  7. Obstajajo precej bolj učinkoviti ukrepi za povečanje varnosti kolesarjev: kakovostna in udobna kolesarska infrastruktura, omejitev hitrosti motornega prometa (30 km/h v mestih), kolesarjenje je prednostna oblika mobilnosti v mestih (hitro za kolesarje, zamudno za avtomobile), daljinske ločene kolesarske poti (ob cestah z visokimi omejitvami hitrosti), drugi ukrepi spodbujanja kolesarjev.

Utemeljene komentarje si lahko preberete tukaj: Argumenti-proti-obvezni-uporabi-čelade-za-kolesarje

Postopkovno je bil predlog o obvezni čeladi vstavljen v nov Zakon o spremembah šele pred kratkim in ni bil v uradnem predlogu, ki je bil objavljen junija 2019. Tako je onemogočil širšo razpravo, ki si jo tematika vsekakor zasluži. Glede na to, da je predlog slabo utemeljen in podprt z metodološko neustreznimi statistikami ter necelovitimi informacijami, kaj bi njegovo sprejetje pomenilo za druga področja, ne moremo mimo občutka, da je predlagatelj želel mimo javne razprave spremeniti zakon, ki močno vpliva na življenje prebivalcev.

Sprememba zakona bi pomenila najstrožjo zakonodajo na področju uporabe čelad pri kolesarjih v EU. Tudi v državah, kjer je čelada obvezna, so ukrep omejili le na ceste izven naselja (Španija, Slovaška). Prav tako smo imeli že v  veljavnem zakonu najvišjo starostno omejitev za otroke in mladostnike (18 let). Smo tudi med redkimi državami, ki kazensko sankcionirajo neuporabo čelade. Že pri spremembi zakonodaje iz 14 na 18 let leta 2016, so se številne organizacije ostro odzvale proti  visokim kazenskim sankcijam (120 €). Kazni za kolesarje, ki so ranljivi udeleženci v prometu, so nesorazmerne s kaznimi za voznike motornih vozil, ki so bolj zaščiteni in tako nosijo večjo odgovornost v prometu.

Nove paradigme naslavljanja prometne varnosti celovito obravnavajo promet in udeležence ter poudarjajo sodelovanje med udeleženci prometa, medtem ko v Sloveniji še vedno bazirajo na ločenih obravnavah skupin udeležencev v prometu, kar velikokrat vodi v konflikte med njimi.

Vprašati se moramo, ali s takimi predlogi ne podcenjujemo ljudi in ali kot družba nismo dovolj zreli, da bi se zavedali nesmiselnosti takih omejitev in ne zaupamo ozaveščenim posameznikom, da se sami odločijo in poskrbijo za svojo varnost.